Država bo krila do 70 odstotkov dodatnih stroškov goriva

Vlada je danes potrdila predlog interventnega zakona, s katerim se odziva na izredno rast cen pogonskih goriv, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo in energetiko. S predlaganim zakonom želijo zaščititi kmetijstvo in transport ter preprečiti prenos draginje na potrošnike. Pomoč je predvidena pri kritju stroškov goriva in nakupu pnevmatik. »Visoke cene goriv najbolj neposredno prizadenejo cestni prevoz blaga in potnikov, logistiko ter kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in marikulturo. Višji stroški v teh dejavnostih se hitro prenašajo v cene prevoza, hrane in drugega blaga, na koncu pa jih občutijo gospodarstvo in potrošniki. Z interventnim zakonom želimo ta prenos omejiti ter zaščititi prehransko oskrbo, konkurenčnost slovenskega gospodarstva in potrošnike pred dodatnimi podražitvami,« so po dopisni seji vlade pojasnili na ministrstvu. Ne gre za splošno subvencioniranje goriva, temveč za ciljno in začasno pomoč najbolj izpostavljenim dejavnostim, so dodali. Predlog zakona po navedbah ministrstva uvaja tri ciljno usmerjene ukrepe. Prvi je pomoč cestnim prevoznikom blaga in potnikov – z izjemo že subvencioniranega javnega potniškega prometa – pri kritju dela dodatnih stroškov dizelskega goriva. Država ne bo krila celotne cene goriva niti celotnega povišanja, temveč največ 70 odstotkov dodatnega stroška nad določeno referenčno ceno. Pomoč bo vezana na dejansko opravljene kilometre, normirano porabo glede na kategorijo vozila in dejansko kupljeno gorivo. Za upravičeno porabo goriva jo bo mogoče uveljavljati tudi za nazaj, in sicer od 4. junija. Na podlagi tega ukrepa je predvidena tudi finančna pomoč ribištvu. Dizel namesto 1,03 evra le 0,75 evra Kot je pojasnil minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, predlog zakona predvideva določitev zgornje meje pomoči in doplačilo razlike do cene goriva, ki velja na borzah. Pri avtoprevoznikih je po njegovih pojasnilih trenutna borzna cena nafte 1,03 evra, v predlogu zakona pa so zgornjo mejo, ki jo lahko vlada s sklepom spreminja, določili pri 0,75 evra. »Ta trenutek bi za vse, kar je nad to ceno na borzi, priskočila na pomoč država,« je ponazoril Vrtovec. Drugi ukrep je namenjen kmetijstvu in gozdarstvu. Upravičena količina goriva se bo določala na podlagi dejansko kupljenega goriva, obdelovanih površin in normirane porabe glede na vrsto rabe zemljišča, ukrep pa se bo izvajal po shemi državnih pomoči de minimis. Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec je na novinarski konferenci poudarila, da so se na ministrstvu odzvali na pozive številnih kmetov in organizacij pridelovalcev k državni pomoči. »V tesnem medresorskem sodelovanju smo aktivno pristopili k reševanju (...), da bi zagotovili prehransko varnost in pomagali domačim pridelovalcem, tistim, ki delajo s kmetijsko in gozdno mehanizacijo, v ribištvu, marikulturi ter tudi pri prevozu panjev v čebelarstvu,« je naštela. Okolju prijaznejše pnevmatike Tretji ukrep prinaša subvencije za nakup in namestitev energijsko učinkovitih in varnih pnevmatik razreda A ali B ter kategorij C1 in C2. Predlagana subvencija znaša 150 evrov za posamezno upravičeno pnevmatiko, za ukrep pa je predvidenih pet milijonov evrov. Izvajal se bo do porabe sredstev, in sicer po vrstnem redu prispelih vlog. Tudi ta ukrep bo temeljil na shemi državnih pomoči de minimis. Kot je dejal Vrtovec, je ukrep namenjen predvsem prevoznikom za nakup tako imenovanih ekoloških pnevmatik. Spomnil je, da so prevozniki tovrstne subvencije v preteklosti že lahko prejeli iz Podnebnega sklada, tokrat pa bi jih prejemali prek državne družbe Borzen. »Ne gre za stare pnevmatike, ampak za napredne, ki povzročajo tudi manj izpustov,« je dodal. Če bi morali shemo pomoči izvajati vse leto, bi država zanjo po Vrtovčevih besedah namenila okoli 30 milijonov evrov. Denar deli Borzen Izvajanje vseh ukrepov bo prevzel Borzenov center za podpore, ki bo vzpostavil sistem za oddajo in obravnavo vlog, izvajal izplačila ter skrbel za nadzor. Pomoč bo v večini primerov, kjer bo to mogoče, vezana na dejansko in dokazano poslovno dejavnost, sicer pa jo bodo vlagatelji uveljavljali pod materialno in kazensko odgovornostjo. Zaradi zmanjšanja administrativnih stroškov bo določena tudi najnižja vrednost računa, in sicer 20 evrov, so povzeli na ministrstvu za infrastrukturo. Glede pomoči prebivalcem, ki jih prav tako bremenijo visoke cene naftnih derivatov, je Vrtovec dejal, da čakajo odgovor iz Bruslja glede znižanja trošarin. »Če pogledate gibanje cen naftnih derivatov v tujini, boste videli, da imajo tri ali štiri države v EU nižje cene kot Slovenija,« je poudaril.