Dijak Aleksander Jotanović rad predaja znanje drugim I Časoris

Navdušenje nad poučevanjem in navdušenje nad matematiko oz. naravoslovjem sta precej različna interesa. K poučevanju me najbolj spodbudi trenutek, ko učenec dojame, kar mu razlagaš in je mogoče na obrazu prav prebrati ta »klik«, ki se je zgodil v glavi. Da lahko poučuješ, je pomembno, da te področje zanima. Matematiko sem si izbral, ker se že več let udeležujem tekmovanj, na šoli se nanje tudi organizirano pripravljamo. Opažam tudi, da je drugim učencem včasih lažje razumeti razlago vrstnika, ki je že bil v koži tekmovalca. Poleg krožka sem kdaj vodil tudi pouk v razredu, kar je spet drugačna izkušnja, ker je dijakov več in treba se je bolj potruditi, da jih navdušiš. Dijakom bi sporočil naj postavljajo več vprašanj. Pri poučevanju je težko vedeti, kje se pojavljajo nejasnosti v razlagi in posledično ni več mogoče slediti postopku. Pri matematiki in naravoslovju me najbolj navdušuje, kako nam te vede razlagajo svet okoli nas. Omogočajo neko globlje razumevanje pojavov in zakonov, ki nas obkrožajo. Tekmovanja so zabavna, saj te naloge velikokrat vodijo k odkrivanju novih konceptov ali pa k uporabi že pridobljenih znanj v novih situacijah. Mnogi ljudje težko razumejo, kako je matematika lahko nekomu zabavna, pa tudi kako se z njo ukvarjaš kot hobi. Takšnih vprašanj smo kot ekipa na MEMO dobili zelo veliko. Večinoma izvirajo iz nevšečnosti do matematike, ki jo imamo v šoli. Slovenska ekipa matematične olimpijade. Aleksander Jotanović je prvi na levi. Foto: Neli Nahtigal in Deja Dernovšek/ Šolski Center Celje – MIC Razumeti je treba, da olimpijska matematika nikakor ni podobna temu, kar se učimo v šoli. Naloge na olimpijadi spodbujajo domiselnost in iznajdljivost, ne pa pomnjenje algoritmov in enačb, kot je to pogosto v šoli. Aleksander Jotanović, 4. letnik, Srednja elektro-računalniška šola in tehniška gimnazija, Novo mesto